Danes sem spet zamenjala temo na blogu. Vsake toliko me prime in poiščem kakšno lepšo, boljšo, ne preveč nabasano, zlobnjevito in raztegljivo (angl. lean, mean & responsive)… karkoli že to je. Tale mi je zelo všeč, imenuje se parabola, je zastonj, ima kopico nastavitev (če koga zanima), vendar…
Hudič je v podrobnih malenkostih in malenkostnih podrobnostih. Č. Č v drugi pisavi. Č v drugi pisavi v naslovih objav. Jebgrdo (angl. fugly). Moteče.
Slišala sem že za izpeljane teme (ang. child theme), vendar še nikoli nisem nobene naredila. Prebrala sem, da je to otročje lahko, zato sem se odločila narediti svojo prvo otročjo izpeljavo te teme in rešiti problem s strešicami.
Ustvarila sem novo mapo z imenom parabola-child, dodala vanjo ustrezno izpolnjen style.css, v katerem sem po navodilih s prej omenjene strani uvozila parabolin css. Nato sem poiskala font Bebas Neue, ki ga tema uporablja za naslove. Na srečo ga ima Font Squirrel, ki je res fenomenalna stran za fonte in ki ponuja tudi generator fontov za splet aka webfont kit. S pomočjo generatorja sem ustvarila potrebne datoteke, ki podpirajo tudi slovenske črke. Jap, vse šumnike, žumnike in problematične čumnike. Zdaj si želim le še, da bi vsi otroci imeli dovolj hrane in mir na svetu.
Trik pri otročji temi je v tem, da je potrebno ohraniti strukturo starševske teme in skopirati le datoteke, ki jih želimo spreminjati. V mojem primeru sem morala v parabola-child ustvariti mapo fonts, vanjo skopirati zgenerirane datoteke in nazadnje v style.css povedati, da želim uvoziti fonte iz nove fonts mape v parabola-child namesto iz parabola/fonts. Simpl kot pogreti pasulj iz konzerve.
Č je zdaj Č v pravi pisavi.
P.S.: Po objavi sem ugotovila, da je tudi Ž v naslovu bloga zbolel za isto Č-jevo boleznijo, tako da sem del z generiranjem in kopiranjem ponovila še za Oswalda Stencila.
P.P.S.: Po objavi in čez 20 dni sem ugotovila, da mi manjkata še dva fonta. Se zgodi.
